Že kar nekaj časa potekajo kampanje po vsem svetu, ki ozaveščajo ljudi glede uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk. Tako smo zdaj vsi poučeni o tem, kako plastične vrečke onesnažujejo naš modri planet in da moramo zato začeti uporabljati eko nakupovalne vrečke.
Vendar ni vzrok problema v menjavi plastične vrečke z eko vrečko, karkoli vam to že pomeni.
Problem je v navadi ljudi, da odvržejo plastične vrečke po enkratni uporabi.
Če bodo zavrgli tudi eko nakupovalno vrečko po enkratni uporabi, bo planet ravno tako onesnažen. Razlika bo samo v tem, da bodo tim. eko vrečke v naravi razpadle veliko prej, kot pa plastične nakupovalne vrečke.
Rešitev je torej samo v tem, da se ljudje začnejo drugače obnašati in da bodo uporabljali nakupovalno vrečko vedno znova in znova. To pa se bo zgodilo samo takrat, ko:
- bodo morali nakupovalno vrečko kupiti ( ne za dva centa! ) in bodo kmalu ugotovili, da ne morejo vsakič pri nakupu plačati tudi eno ali več nakupovalnih vrečk
- ko bo nakupovalna vrečka sledila modnim smernicam, da jih bodo s ponosom uporabljali.
Recimo, da se bosta zgornja dva nujna pogoja nekoč uresničila ( čeprav bi šlo veliko hitreje ob »pomoči« ustrezne zakonodaje..) in da boste morali kupiti nekaj eko nakupovalnih vrečk. Prav velike izbire glede materialov ni, obstajajo papirne, bombažne in nakupovalne vrečke iz poliestra.
Papirne nekako niso primerne za običajne nakupe, ker so nepraktične in se rade strgajo. Ostane nam torej izbira med bombažnimi ali poliesterskimi. Torej poliesterske nakupovalne vrečke? Ne, seveda ne, bombaž se »sliši« veliko bolj eko. Torej bomo izbrali bombažno nakupovalno vrečko, saj skrbimo za okolje.
S to odločitvijo nismo nujno prispevali k večjemu ohranjanju okolja.
Preberite si nekaj dejstev o proizvodnji bombaža:
- bombaž je najpomembnejša kmetijska neživilska surovina, ki je odgovorna za uporabo 2 bilijonov $ kemičnih pesticidov vsako leto, od katerih je vsaj 819 milijonov $ pesticidov glede na klasifikacijo Svetovne zdravstvene organizacije strupenih za ljudi.
Proizvodnja bombaža uporablja 16% vse svetovne proizvodnje pesticidov - več kot katera koli druga surovina. Skoraj 1 kg nevarnih pesticidov se uporabi vsako leto na 1 ha bombažnih polj.
- 1 do 3% vseh kmetijskih delavcev trpi za akutno zastrupitvijo s pesticidi in vsaj 1 milijon delavcev potrebuje bolniško oskrbo vsako leto. Skupaj to pomeni med 25 mio in 77 mio kmetijskih delavcev po vsem svetu.
- Akutni simptomi zastrupitve s pesticidi so glavobol, bruhanje, tresenje, pomanjkanje koordinacije, težave pri dihanju ali depresija, izguba zavesti, krči in smrt. Kronični učinki dolgoročne izpostavljenosti pesticidom vključujejo motnje spomina in koncentracije, zmedenost, huda depresija in zmedenost.
- V Indiji, kjer pridelajo eno tretjino vsega bombaža, se za pridelavo bombaža letno uporabi 54% vseh pesticidov, čeprav raste bombaž na samo 5% vseh kmetijskih zemljišč. V samo pet mesečni raziskavi so ugotovili 323 primerov zastrupitve s pesticidi, od tega 39% manjše, 38% srednje in 6% hude zastrupitve.
- Samo ena kapljica pesticida Adicarb, absorbirana skozi kožo, lahko ubije odraslega človeka. Aldicarb se veliko uporablja v pridelavi bombaža in samo v letu 2003 so ga samo v ZDA uporabili milijon kg. Uporabljajo ga pa tudi v preko 25 drugih državah.
- V Uzbekistanu, drugi največji izvoznici bombaža, je 50 letna uporaba strupenih kmetijskih kemikalij zastrupila zemljo, zrak, hrano in pitno vodo. Kljub temu državna diktatura še vedno sili kmete k uporabi pesticidov, ki so tako strupeni, da so bili prepovedani v času Sovjetke zveze.
- Čeprav so otroci še posebej občutljivi na strupene pesticide, veliko otrok izkoriščajo za pridelavo bombaža. V Indiji in Uzbekistanu otroci celo izvajajo škropljenje s pesticidi. Tudi v Pakistanu, Egiptu in osrednji Azije delajo otroci na bombažnih poljih med ali po obdobju škropljenja s pesticidi. Otroci so pogosto prve žrtve zastrupitve s pesticidi, četudi ne izvajajo škropljenja, ker prebivajo preblizu polj in zaradi uporabe plastenk s pesticidi.
- Uporaba strupenih pesticidov pri pridelavi bombaža predstavlja hudo grožnji svetovnim sladkovodnim virom. Znano je, da so okuženi vodni viri v ZDA, Indiji, Pakistanu, Uzbekistanu, Braziliji, Avstraliji, Grčiji in zahodni Afriki. V Braziliji, 4. največji porabnici pesticidov na svetu, so testirali pitno vodo na prisotnost pesticidov. Našli so 19 nevarnih kemikalij, od katerih se jih kar 12 uporablja pri gojenju bombaža.
- 99% vseh kmetov, ki gojijo bombaž, živi v nerazvitem svetu, kjer je nizka stopnja zavedanja o nevarnosti uporabe pesticidov, pomanjkanja zaščitnih sredstev, veliko nepismenosti, pomanjkljivega označevanja pesticidov, neustrezne zaščite in kronične revščine. Skupaj kmetje v nerazvitem svetu pridelajo 75% celotnega bombaža.
- Čeprav se večino bombaža prideluje v nerazvitem svetu, je večina izdelkov iz bombaža prodana v razvitem svetu, od tega 25% v severni Ameriki in 20% v Evropi.
- Od leta 1980 poraba bombaža drastično narašča, v zadnjih 30 letih se je skoraj podvojila. S trenutno porabo 25 milijonov ton bombaža letno porabimo več bombaža kot kdajkoli doslej.
- Celotna svetovna proizvodnja bombaža je preko 34 milijonov ton letno, ki vključuje tudi hrano za živali in olje iz semena bombaža za kuhanje, ki prestavlja 8% svetovne uporabe rastlinskih olj. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije potrjujejo možnost kontaminacije tako rafiniranega olja bombaževca kot tudi derivatov bombaževca za krmljenje živali s pesticidi.
- Raziskava na univerzi Tehnical Univerzity v Lódz, Poljska, je dokazala obstoj strupenih pesticidov tudi v oblačilih iz bombaža, ki je bil tretiran s temi pesticidi.
- Izbira potrošnikov pri nakupu ima direkten vpliv na način pridelave bombaža in s tem na varovanje okolja in socialno pravičnost.
- Organska pridelava bombaža je najboljša alternativa trenutnim načinom pridelave. S povečanim povpraševanjem po izdelkih iz organsko pridelanega bombaža bodo omogočili okoljsko in socialno primernejšo alternativo, ki je tudi ekonomsko upravičena. Zato bi morali trgovci in investitorji v pridelavo bombaža vzpodbujati prehod na organsko pridelavo bombaža.
Zgornji podatki so povzeti iz poročila EJV fundacije, več na www.ejfoundation.org.
Ko tole malo premislimo, pomisleki, da so poliesterske nakupovalne vrečke manj ekološke, kot so vrečke iz drugih materialov, niso več tako tehtni.
.jpg)
